Solženicyn

Aleksandr Isaevič Solženicyn — redkij v sovremennoj sloves­nosti primer pisatelja-tribuna, pisatelja-moralista. Ego biografija vmestila v sebja vojnu i lagerja, Nobelevskuju premiju i presledo­vanija, zaveršivšiesja izgnaniem iz SSSR. 20 let, provedënnye v ėmigracii, ne razorvali svjaz′ Solženicyna s rodinoj — srazu posle triumfal′nogo vozvračšenija v Moskvu on vključilsja v občšestvennuju žizn′, naprjažënno razmyšljaja o tom, «kak nam obustroit′ Rossiju». Ne smjagčaja vyraženij, ne starajas′ ugodit′ vlast′ imučšim, on mnogo raz vyzyval na sebja ogon′ kritiki sprava i sleva, no sochranil vy­sokij moral′nyj avtoritet i zvanie živogo klassika sovremennoj russkoj literatury. Ego pervaja polnaja biografija napisana izvestnym istorikom literatury L. I. Saraskinoj na osnove unikal′nych archiv­nych dokumentov, besed s samim Solženicynym i členami ego sem′i