Puškin. Progulki s Evgeniem Oneginym

Odin iz vidnych predstavitelej kruga neopuškinistov našego vremeni (Lacis, Družnikov, Petrakov, Kozaroveckij i dr.), Al′fred Barkov, filosof, analitik, literaturoved, rassmatrivaet puškinskuju mistifikaciju vokrug «Evgenija Onegina» i predlagaet pročtenie proizvedenija, al′ternativnoe tradicionnomu. O naličii v romane bol′šogo količestva protivorečij i paradoksov napisano nemalo. No, po mneniju issledovatelja, oficial′naja puškinistika, kak naša, tak i zarubežnaja, ne razgljadela v Puškine genial′nogo mistifikatora. Ego tvorčestvo vo mnogom tajna za sem′ju zamkami. Do sich por ne raskryt i puškinskij zamysel «Evgenija Onegina», utverždaet avtor, pri vsej svoej kažučšejsja prostote ėto proizvedenie ostaetsja samym složnym v russkoj literature. Tak, konflikt i pričinu duėli Lenskogo i Onegina on ob′′jasnjaet ne inače kak zavist′ju posredstvennosti k talantu: za obrazom Onegina skryvalas′ vpolne opredelennaja ličnost′, ot č′ich zlobnych napadok byl vynužden začšičšat′sja Puškin. Popytka preodolet′ stereotip myšlenija – i inoj, sovsem ne chrestomatijnyj, vzgljad na «večnyj ideal» – Tat′janu Larinu.