Ničego ne bojus′

Ličnost′ i nasledie Zinaidy Nikolaevny Gippius (1869-1945) zanimajut v russkoj literature XX stoletija osoboe mesto. JArkij i glubokij lirik, odarennyj prozaik, umnyj i tonkij kritik, blestjačšij memuarist, ona pol′zovalas′ v literaturnyh krugah značitel′nym avtoritetom i vlijaniem. Knigi vospominanij Dmitrij Merežkovskij i Živye lica vzaimno dopolnjajut drug druga, sostavljaja edinyj memuarnyj cikl. Esli pervaja, po suti, vyšla iz dnevnika - ėto podrobnaja fiksacija sobytij, otrazivših naprjažennye duhovnye iskanija russkoj intelligencii konca XIX - načala XX veka, to vtoraja - ne prosto i ne tol′ko vospominanija, a ečše i kniga portretov - psihologičeski ubeditel′nyh i hudožestvenno dostovernyh; ne slučajno v nej glavnoe ne sobytija, a ličnosti - A.Blok, A.Belyj, V.Brjusov, F.Sologub, V.Rozanov, A.Vyrubova, G.Rasputin… Memuary Gippius organično dopolnjajut ee Dnevniki, otrazivšie vremja predel′no živo, sžato, emko, točno, - volnujučšie, a poroj i krovotočačšie dokumenty ėpohi