Ėto zdes′

V avtobiografičeskoj proze Michaila Ajzenberga privyčnye zadači ėtogo žanra - povest′ o proischoždenii i stanovlenii avtora, portret sredy i ėpochi, nachoždenie častnoj formuly bol′šoj istorii - obnaruživajut javnyj vtoroj, metafizičeskij plan. Tak rasskaz o sobstvennoj žizni, ee sobytijach i gerojach prevračšaetsja v istoriju poiskov točki opory i sposobov soprotivlenija - social′nomu zlu, ėkzistencial′nomu otčajaniju, neobratimomu chodu vremeni i vezdesučšemu nebytiju.