Ekaterina II

Ekaterina II — odna iz samych jarkich figur ėpochi Prosvečšenija. Malen′kaja princessa Fike stala samoj russkoj iz nemeckich pravitelej Rossii i poslednej samoderžavnoj imperatricej v ee istorii. Pravleniem Ekateriny zaveršilsja blestjačšij os′mnadcatyj vek – vek krovavych buntov, voennych i diplomatičeskich pobed, vek razgula krepostničestva i Saltyčichi. Istinnaja doč′ svoego vremeni, Ekaterina sotkana iz protivorečij: respublikanka v duše i storonnica krepostnogo prava na dele, pobornica morali, prozvannaja severnoj Kibeloj. Ona družila s Vol′terom i Didro, no otpravila v tjur′mu prosvetitelja Novikova. Ee nazyvali matuškoj poddannye, a rodnoj syn nenavidel. O sud′be Ekateriny rasskažet novaja kniga serii Samaja polnaja biografija: Počemu imperatrica ne ljubila plat′ja s fižmami? Kakova istinnaja pričina smerti ee muža, imperatora Petra III? Ot kakoj bolezni spasla svoego vnuka Aleksandra? Vstrečalas′ li Ekaterina s Emel′janom Pugačevym na samom dele?