Liš′ te, dlja kogo ubeždenija i vera – edinstvenno vozmožnyj i priemlemyj obraz žizni, sposobny po-nastojačšemu menjat′ mir i vesti za soboj. Imenno takim byl otec Aleksandr Men′ (1935–1990), vyrosšij hristianinom v ateističeskoj strane i navsegda ee preobrazivšij. Ėta kniga nazvana JUriem Pasternakom «Cvetočki Aleksandra Menja», tak kak sostoit iz vospominanij ob ėtom propovednike i bogoslove i potomu pohoža na «Cvetočki Franciska Assizskogo», svod srednevekovyh predanij ob osnovatele krupnejšego monašeskogo ordena. Žizneljubie i harizma otca Aleksandra dejstvitel′no navodit na mysl′ o naivnom i mudrom ital′jance. V ėtoj knige ob otce Aleksandre Mene rasskazyvajut kak prostye podmoskovnye prihožane, tak i predstaviteli intelligencii. V ih čisle pisateli Aleksandr Solženicyn, Fazil′ Iskander i Ljudmila Ulickaja, filolog Sergej Averincev, akter Sergej JUrskij, bard i dissident, Aleksandr Galič, dirižër Vladimir Spivakov, režissër i scenarist Andrej Smirnov i mnogie drugie. Krome zanimatel′nyh i poučitel′nyh istorij ob otce Aleksandre, čitatel′ najdët zdes′ pereskazy propovedej i nastavlenij, ne vošedših v knigi, tele- i radioperedači, podčas paradoksal′nye i v to že vremja glubokie suždenija Menja o religii, molitve i hristianskoj žizni.