Znachar′

Pol′ša, pervaja polovina CHCH veka. Žizn′ professora Vil′čura, genial′nogo chirurga, ruchnula v odnočas′e. On poterjal vse: sem′ju, professiju, sebja… V godovčšinu svad′by obožaemaja žena ušla k drugomu, zabrav i doč′. V tot že večer Vil′čura do polusmerti izbili bandity i on okazalsja na ulice bez deneg, dokumentov — i bez pamjati. Teper′ on ne znaet daže sobstvennogo imeni… Posle neskol′kich let skitanij i ničšety byvšij professor nachodit prijut v sem′e mel′nika. CHotja Vil′čur ne pomnit, kto on takoj, ruki ego znajut svoe delo — i postepenno molva o velikom celitele raznositsja po vsej okruge. Odnaždy on vstrečaet devušku, kotoraja vyzyvaet v nem smutnye vospominanija... Kogda Marysja popadaet v avariju, znachar′ ponimaet: čtoby spasti ee, on dolžen soveršit′ nevozmožnoe._x000D_