Beschreibung
Poslednee, na čto ja rassčityvala, sobirajas′ v salon primerjat′ svadebnoe plat′e, tak ėto okazat′sja v drugom mire. Zdes′ menja tože ždët svad′ba, da tol′ko ženich ne sliškom mne rad. Potomu čto nevedomo kak ja zanjala telo nenavistnoj emu i ego synu devicy. Teper′ mne nužno razobrat′sja s čužim prošlym i vernut′ svoju žizn′, ostavšujusja za gran′ju mirov. Da tol′ko kak ėto sdelat′, esli zdes′ tol′ko kamennye steny mračnogo zamka i čužaja nenavist′, v kotoroj ja ne vinovata?
