Železnyj kombrig

Zaveršaetsja krovoprolitnaja Graždanskaja vojna, ostatki belogvardejskih vojsk i poslednie interventy unosjat nogi iz revoljucionnoj Rossii. Ne vse vragi ečše ponjali, čto proigrali, kto-to pytaetsja soprotivljat′sja i stroit′ kozni. Takim prihoditsja stalkivat′sja s otvažnoj konnoj lavoj, kotoraja dolgo budet snit′sja v košmarnyh snah i psam-atamanam, i byvšim petljurovcam, i jasnovel′možnym panam. Navsegda zapomnitsja im gordoe: «My — kotovcy!»