Žart

Ne čerez nostal′hiju, a zarady lychoho žartu, točniše, zarady vidplaty, vyrušaje Ljudvik JAn na svoju malu bat′kivščynu, v nevelyčke moravs′ke peredmistja. Bo same čerez nevdalyj žart p’jatnadcjat′ rokiv tomu vse poletilo škerebert′: Ljudvika zradžujut′ tovaryši, joho vyključajut′ iz partiï i universytetu j zaprotorjujut′ u štrafnyj «čornyj batal′jon». Žyttja ne zlamalo joho, prote zrobylo oderžymym pomstoju, jaka vrešti peretvorjujet′sja na čystisin′kyj fars.