Zerkalo zadnego vida.

Občšeizvestno: ljubvi pokorny vse vozrasty. No tol′ko pervaja ljubov′ vsegda sut′ poslednjaja. Kak by ni udaljalas′ ona v bytijnom prostranstve, zerkalo pamjati cepko deržit eë v svoich granicach. Pervaja ljubov′ bezžalostno bystro ostavljaet nas, vskruživ junuju golovu na ničtožno malyj promežutok vremeni. A ne chvataet poroj i vsej žizni, čtoby eë zabyt′!