Zavečšanie Edinogo boga

Vladyka Vel′zul, mogučšestvennyj bog, kogda-to raskolovšij Staryj Mir, byl izgnan, a duch ego skovali nerušimye Pečati. Vot tol′ko nerušimye li? Ved′ nyne pali vse oni, krome odnoj, i Tumannye Ravniny razrastajutsja, ugrožaja poglotit′ vse izvestnye miry. No nadežda ečše est′. Ėto ty, Ronal′d, syn Aši. Tot, komu suždeno vosstanovit′ raskolotyj mir, kak glasit zavečšanie Edinogo boga!