Zaberi menja otsjuda

U Tiny Mėjnard lučšaja v mire sem′ja - šest′ košek, pribivšichsja k porogu. U neë polno druzej - sumasšedšaja devčonka po sosedstvu i tysjači knig. Est′ i rabota mečty - v provincial′noj biblioteke, v kompanii stervy i prestarelogo lovelasa. U Tiny Mėjnard vsë prekrasno. A kogda ona ustanet ubeždat′ sebja v ėtom, to skažet na mostu nad tëmnymi vodami Kënval′da: «Požalujsta, kto-nibud′, zaberi menja otsjuda». I reka uslyšit. Reka pridët za nej.