JA prevračšu tvoju žizn′ v ad

Govorjat, u každogo čeloveka est′ dvojnik... No moja kopija živet v magičeskom mire. Učitsja v akademii i prinadležit k mogučšestvennomu rodu. Kogda ona vypala iz bašni, vse podumali, čto ona pytalas′ pokončit′ s soboj. No esli popytka udalas′? Teper′ ja - ėto ona. Čtoby vernut′sja domoj, mne predstoit otyskat′ pravdu. JA budu žit′ i vraždovat′ za nee. No nenavidet′ i ljubit′ - liš′ za sebja. Nenavist′ uničtožaet bezrazličie. A za nenavist′ju sleduet ljubov′.