Vse ne to, čem kažetsja

Ona ne znaet daže ego imeni. On znaet o nej vse. Neudači podsteregajut Esju povsjudu: v ličnoj žizni, na rabote i daže doma. No čto by ni slučilos′, ona ne terjaet nadeždy na lučšee budučšee. Odnaždy, kogda optimizm devuški issjakaet, v ee žizni pojavljaetsja drug po perepiske, ponimajučšij Esju s poluslova. Ona rešaet vo čto by to ni stalo otyskat′ neznakomca, kotoryj skryvaet imja i lico, ne podozrevaja, k kakim posledstvijam ėto privedet…