Začšitnik obezdolennych, spasitel′, geroj, rycar′ bez stracha i upreka?.. Ničego podobnogo. Koldun, černoknižnik, oboroten′ — vot kak menja nazyvali. I vozrazit′, sobstvenno, nečego — reputaciju daže sredi sebe podobnych ja i vprjam′ zarabotal ves′ma svoeobraznuju. Takuju, čto pročše bylo ujti na pokoj. No kak ne pomoč′ byvšim kollegam, kogda ves′ mir katitsja pod otkos?
Esli by ja togda znal, čem vse ėto zakončitsja!
Krochotnaja ošibka v rituale — i vot ja uže neponjatno gde. Na dvore 1909 god, mirom pravjat nadelennye Talantom aristokraty, a iz Proryvov prjamo na ulicy Peterburga lezet vsjakaja nečist′. Ni druzej, ni znakomych, ni deneg, ni titula — tol′ko neprivyčnoe točšee telo, furažka gimnazista i žalkie ostatki prežnich sposobnostej.
Vpročem, kakaja raznica? Rabota est′ rabota.
