Možet li čužaja tajna prošlogo pomešat′ tvoemu sčast′ju sejčas, kogda ty vnezapno vljubilas′ kak devčonka? Viktorii Pavlovne Solov′evoj sovsem ne chočetsja načinat′ novye otnošenija s obmana. No kak byt′, esli dorogoj tebe čelovek prinimaet iskrennee učastie v sud′be devočki, žizn′ kotoroj mnogo let nazad v korne izmenil tvoj podlyj postupok? Možet byt′, ečše ne pozdno vse ispravit′ i sbrosit′ s sebja gruz stracha i raskajanija, mučivšij mnogo let. I obresti, nakonec, prostoe ženskoe sčast′e…