Ulej

Žila-byla zlaja ved′ma, načavšaja šutku, nad kotoroj dolžen zasmejat′sja ves′ mir. No kto na samom dele zasmeetsja v konce? Mertvaja devuška, popavšaja v usluženie k ėtoj koldun′e? Sumasšedšij chaker, zastrjavšij meždu žizn′ju i smert′ju? Neudačlivyj učitel′, slučajno vlezšij v potustoronnij biznes? Ili že bezžalostnaja molodaja ved′ma, ochotjačšajasja na svoich soratnic? Teper′ vse oni svjazany. U každogo svoi poročnye interesy. Ot ėtoj šutki sodrognetsja ves′ mir.