Ty, ja i Pariž

Kogda JAn iz podslušannogo razgovora vračej uznal, budto žit′ emu ostalos′ vsego ničego, molodoj čelovek ponjal – nado perestat′ mečtat′ o Pariže, a nemedlenno tuda echat′! Rešeno – sdelano, tem bolee i poputčica našlas′ – devuška Tina, ljubitel′nica gotičeskich narjadov, pochožaja na dikovinnuju černuju pticu. No ni JAn, ni Tina i dogadyvat′sja ne mogli, kakie ispytanija im ugotovany v drevnej stolice ljubvi.