Strelomant

Kogda-to ja byl lučšim naemnym ubijcej svoego mira. Moj luk ne znal promachov, a strely kupalis′ v krovi. Potom menja predali moi že sobrat′ja radi nagrady za golovu.No umerlo liš′ telo. Bogi dali mne vtoruju žizn′ v novom mire i novom tele. Teper′ ja bastard uvažaemogo i izvestnogo roda, počti lišennyj magii, kotoraja i opredeljaet, kto ty v ėtom mire. I budto ėtogo bylo malo, menja ečše i sobstvennyj otec chočet ubit′!