Smert′ činovnika. Putëvaja serija.

- JA včera pochodil bespokoit′ vaše-stvo,- zabormotal on, kogda general podnjal na nego voprošajučšie glaza- ne dlja togo, čtoby smejat′sja ,kak vy izvolili skazat′, izvinjalsja za to, čto, čichaja, bryznul-s... a smejat′sja ja i ne dumal. Smeju li ja smejat′sja? Eželi my budem smejat′sja, tak nikakogo togda, značit, i uvaženija k personam... ne budet... - Pošel von!!! — garknul vdrug posinevšij i zatrjasšijsja general.