Slučajnosti ne slučajny

Snačala on edva ne sbil menja na svoëm džipe. Zatem vdrug obnaružilos′, čto my stali sosedjami. Nastol′ko tesnymi, čto ot ego postojannych pati na chate ja zabyla, kak vygljadit son. No nagloj mažoristoj mos′ke ėtogo okazalos′ nedostatočno. On s kakoj-to radosti rešil, čto emu v moej kvartire vsegda rady i možno zajavljat′sja tuda bez sprosa. A teper′ ečšë i, kažetsja, rešil čisto ot skuki skleit′ menja. Nu, vsë! Kažetsja, ėto vojna!