Skvoz′ ogon′

Oni eë našli. Vsego tri slova - i Aleksandra brosaet privyčnuju žizn′ i sryvaetsja v zaterjannyj v sopkach gorodok svoego detstva. Ej predstoit vnov′ pogruzit′sja v sobstvennyj ad, projti skvoz′ ogon′ i udušlivyj dym vospominanij, balansiruja na tonkoj grani meždu real′nost′ju i bezumiem. Sumeet li ona raskryt′ strašnuju tajnu isčeznovenija svoej lučšej podrugi? Razgadka možet okazat′sja gorazdo užasnee, čem ona sebe predstavljala.