Šach korolevy

Molodoj pisatel′nice Nataše Petrovoj skučno žit′ v povsednevnoj rutine. Nastojačšaja žizn′ tam, v romanach, a to, čto proischodit zdes′ - liš′ material dlja tvorčestva. Kak prijatno opisyvat′ znakomych, upravljaja ich sud′bami po svoej prichoti! A ečše možno samoj sozdavat′ koloritnych personažej. No odnaždy pridumannaja Natašej krasotka-razlučnica čudesnym obrazom schodit so stranic romana i načinaet rušit′ ves′ ustojavšijsja mir avtora.