Samaja lëgkaja lodka v mire

Povesti i rasskazy, vošedšie v ėtu knigu, — zoloto našej literatury, eë zolotoj zapas. Radost′ i lëgkost′, vesëlost′ i otkrytost′ prozy JUrija Kovalja, eë dochodčivost′ do serdca čitatelja delajut ėtu prozu ne prosto prozoj, a nezamenimym lekarstvom ot samych strašnych boleznej, čto kak ten′ presledujut čeloveka, — unynija, čërstvosti, gluchoty serdečnoj, duševnoj skudosti. Čitat′ Kovalja veselo. A tam, gde veselo, obitaet radost′.