Inogda prošloe imeet rešajučšee vlijanie na nastojačšee. Lizu pochitili, devuška okazalas′ bukval′no v pare šagov ot smerti, no v to že vremja priotkrylas′ ečše odna dver′ v prošloe, okazavšeesja vovse ne takim, kak sčitala Elizaveta. Skol′ko tajn ej predstoit ečše uznat′? Kak byvšij vrag možet okazat′sja drugom? Č′ju prjad′ volos mama chranila kak nastojačšee sokrovičše? Kak vyžit′ samoj i spasti dorogich ljudej?
Nastalo vremja vyjasnit′ vse, potomu čto prišel čas iskuplenija.
