Rassmeši dedušku Frejda

Čto zemlja ne stoit na kitach – ėto učenye, spasibo im, dokazali. Ostalos′ sdelat′ sledujučšij šag i čestno skazat′, čto vse u nas vertitsja tol′ko potomu, čto na svete sučšestvujut takie udivitel′nye ljudi, kak blagorodnye žuliki i ich predannye pomočšniki – čudaki i sumasšedšie. I vot kogda mošennik ėkstra-klassa vrode Leni Markiza vstrečaet ideal′nuju klientku v lice Kleopatry iz šestoj palaty, zdes′-to vse i načinaetsja…