Pro papu

Vzroslyj syn priezžaet v rodnoj dom uchaživat′ za požilym otcom. Uchaživat′ pridetsja i za koškoj Kotasej, sobakoj Belkoj, starym domom, kotoryj ežednevno vzryvaetsja krikami, chochotom, laem, mjavom… Golos obretajut daže botinki, kust maliny i kompot. Vse obitateli neizbežno starejut na našich glazach. Kak tut sochranit′ pozitiv i razum? Ulybat′sja nevziraja ni na čto i - ljubit′. Da ečše vesti dnevnik, kak avtor romana «Pro papu».