Pravo poslednej noči

Posle smerti syna Ol′ga i Aleksej počti ne občšalis′. Vse napominalo o prošlom, kotoroe ne chotelos′ vspominat′. Muž i žena stali soveršenno čužimi. No volej slučaja Ol′ga i Aleksej snova okazyvajutsja vmeste: v zabrošennom dome, spasajas′ ot ljutoj fevral′skoj buri. Odin na odin so stichiej. Odin na odin s nevyskazannoj bol′ju. I každyj boitsja sdelat′ šag navstreču. No ečše ne pozdno. Každyj imeet pravo na ošibku. I každyj imeet pravo ee ispravit′. Tol′ko kakoj cenoj?