Posle izmeny

Irina, geroinja novoj knigi Marii Metlickoj, v pervuju očered′ mučaetsja ot togo, čto ne možet prostit′ muža, ne možet načat′ vse snačala, sdelat′ vid, čto ničego ne bylo. Vse vokrug govorjat, čto pochod nalevo — delo žitejskoe, čto vse mužčiny izmenjajut, i mnogie ee podrugi, sosedki, prijatel′nicy prošli čerez ėtot ad, kto-to s bol′šimi, kto-to s men′šimi poterjami. No Irina, kak ni staraetsja, ne možet primerit′ ich opyt na sebja.