V Moskve pri strannych obstojatel′stvach isčezajut devuški. Ne zvezdy, ne manekenčšicy, ne dočki bankirov, a prodavčšicy i uborčšicy, neprivlekatel′nye, polnovatye, s neudavšejsja ličnoj žizn′ju. A potom ich obnaruživajut v svoich kvartirach, no uže bezdychannymi, so sledami udušenija tonkim šnurom. I na tele každoj žertvy ėksperty nachodjat starinnye ėskizy, podpisannye po-francuzski Ingres. Ėngr — imja mėtra francuzskogo neoklassicizma. No kak podlinnye ėskizy k genial′nomu polotnu Tureckie Bani mogli popast′ v ubogie chručševki na moskovskich okrainach? Ved′ vse nabroski k velikoj kartine dolžny nachodit′sja na rodine znamenitogo chudožnika, v Muzee Ėngra v Montobane! Parižskaja prefektura proverjaet i… obnaruživaet podmenu. Delo ob ubijstve devušek pererastaet v prestuplenie meždunarodnogo masštaba. Izočšrennyj ubijca igraet s syčšikami v smertel′nuju igru, gde im prichoditsja šag za šagom skladyvat′ golovolomku, čtoby ponjat′, čto svjazyvaet pogibšich devušek iz Rossii i kumira francuzov — legendarnogo živopisca Ėngra…
