Popadanka (ne)legkogo povedenija

JA svalilas′ emu na golovu. I našu vstreču ne nazoveš′ radostnoj. Mag namerevalsja prizvat′ v svoj mir velikuju silu, a polučil menja. Vernee, ne polučil. JA-to srazu sbežala. Pravda, teper′ ja sovsem odna v čužom mire i mne sročno nužno kak-to vybirat′sja. Vot tol′ko kak? JA na rasput′e. Nalevo pojdu — na otbor popadu, napravo pojdu — na nekromanta nabredu, prjamo pojdu — ot drakona ogrebu. A nazad? A nazad puti, kažetsja, net.