Pločšad′ Bor′by

Odinnadcatiletnemu Miške Solov′evu načavšajasja vojna byla po duše. Na ulicach goroda stalo šumno, veselo i bestolkovo. Strašnoe - a ono narastalo vmeste s prazdničnym - ečše ne osoznavalos′ Miškoj vpolne. Vpročem, tak možno bylo skazat′ ne tol′ko o detjach. Mnogie vzroslye kak by kolebalis′ meždu očšučšeniem užasa i prazdnika v te dni. V centre novogo romana Borisa Minaeva - obraz voennoj Moskvy, sud′by ee vzroslych i junych žitelej, perepletenie ličnoj istorii s istoriej Rossii CHCH veka. Dlja geroev romana Vtoraja mirovaja vojna - ne podvig, ne geroizm, a obyčnaja povsednevnaja žizn′. Dni i noči voennoj i poslevoennoj Moskvy, braki i roždenija, bolezni i poteri, teplo čelovečeskich otnošenij i cholod blizkoj smerti... Bol′šie i strašnye istoričeskie sobytija ne v silach izmenit′ večnyj risunok čelovečeskogo sučšestvovanija. V romane prodolženy nekotorye linii predydučšich knig pisatelja - Batist i Sukno.