Perechidnyj vik… mojeï mamy

Niby nespodivano do Ali pryletily ïï trynadcjat′. I znovu vse stalo jakymos′ dyvnym — svit, druzi, podiï v sim’ï i navit′ sama sobi. Alju pryvabljuje i nastorožuje ïï ž zahadkova doroslist′. Tilo, pohljady, dumky i kruhozir zminjujut′sja tak švydko, ščo obertom ide holova. Ïï zachopljujut′ novi počuttja, bažannja, možlyvosti, tryvožyt′ vnutrišnja nevyznačenist′.