Otdam famil′jara v zlye ruki!

Nikogda ne davajte oprometčivych obečšanij rektoru! Osobenno, esli on nastojačšij vysšij demon. Ėto možet plocho končit′sja – demony ne upustjat svoego i budut trebovat′ obečšannogo do poslednego. No u menja ne bylo vybora, i teper′ ja dolžna ispolnit′ odno ego sokrovennoe želanie. I čem dlja menja ėto obernetsja, izvestno tol′ko vysšim silam! Kažetsja, izbežav odnich ser′eznych neprijatnostej, ja vljapalas′ v drugie…