Gde-to na Urale sučšestvuet edinstvennaja v strane bol′nica dlja nečisti - BSMP nomer 2. Vse eë sotrudniki nadeleny magičeskimi sposobnostjami, v tom čisle i junaja ved′ma Vasilisa, dlja kotoroj bol′nica stala pribežičšem i nastojačšim domom.
A gde-to na prostorach Priural′ja nachoditsja zaterjannaja derevuška, gde izdavna proživajut ved′my i kolduny. Živut oni obosoblenno, po slavjanskim tradicijam, vremja tam slovno ostanovilos′. Po-prežnemu ženjat detej, ischodja iz vybora ich roditelej i rešenija starejšiny. Tak i Vasilisu sobiralis′ vydat′ zamuž za “syna maminoj podrugi” - Timofeja. Odnako istinnyj motiv ėtogo braka okazalsja kuda strašnee, čem devuška i paren′ mogli voobrazit′. Žutkie ritualy, jazyčeskie tradicii, žertvoprinošenija - vot čem na samom dele žila derevuška. Vychod byl odin - bežat′, no ėto ne tak prosto. Na puti k svobode kakich tol′ko opasnostej ne vstretitsja.
Povestvovanie v knige idët v dvuch vremennych otrezkach: nastojačšee (budni magičeskoj bol′nicy) i prošloe (pobeg Vasilisy i Timofeja iz rodnoj derevni). Takim obrazom my glubže pogružaemsja v motivy postupkov geroev, uznaem korni ich ličnostej, otkuda u Vasilisy strašnye šramy na rukach i ne menee glubokie - na duše.
