Nočnoj smotritel′

JUlja, pogružennaja v rutinu, učitsja i pytaetsja primirit′sja s tjaželymi sobytijami iz prošlogo. Vse v ee žizni dovol′no stabil′no, i tol′ko sosed s neobyčnymi sposobnostjami napominaet JUle, čto vse v mire ne tak prosto, kak chotelos′ by. Ona vnov′ okazyvaetsja vtjanuta v opasnoe rassledovanie: Nočnoj smotritel′, kotorogo možno prizvat′ na kladbičše, brodit po uločkam goroda v poiskach žertvy. Ostalos′ ponjat′, kto že v ėtoj istorii JUlja — žertva ili ochotnica?