Nekotorye ne popadut v ad

I mysli ne bylo sočinjat′ ėtu knižku. Sorok raz sebe poobečšal: pust′ vsë otstoitsja, otležitsja - čto zapomnitsja i ne poterjaetsja, to i budet samym glavnym. Sam sebja obmanul. Knižka sama rasskazalas′, edva pero obmaknul v černil′nicu. Izvestny slučai, kogda vrači, ne terjaja soznanija, rukovodili složnymi operacijami, kotorye im delali. Ili zapisyvali svoi očšučšenija v moment ukusa jadovitogo gada, polučenija travmy. Zdes′, prosti gospodi, žanr v čëm-to schožij.