Beschreibung
Otmečaemye satirikom-klassikom konca XIX — načala XX veka Nikolaem Aleksandrovičem Lejkinym ljudskie poroki, dobrodeteli i pričudy ničut′ ne izmenilis′ so vremenem, chotja s tech por i minulo uže bolee sta let. Mnogie tipaži, podnimaemye v ego tvorčestve, vse tak že aktual′ny sejčas, kak i togda: razdražajučšaja publika v mestach kul′turnogo dosuga, specifičeskaja publika, otklikajučšajasja na ob′′javlenija, ljubiteli davat′ neprošenye sovety, okazyvajučšie nazojlivoe vnimanie postoronnie, revnivcy, chvastuny i p′janicy. Tut že i životrepečšučšaja tema ėpidemij i sposobov ljudej spravljat′sja ne tol′ko s zabolevanijami, no i s massovoj panikoj. Krome sozvučnych s sovremennymi otražajutsja v tekstach i drugie temy, za sčet interesnych bytovych detalej dajučšie jarkoe, živoe predstavlenie ob ušedšej ėpoche.
