Namul

Sofija — dytjača pys′mennycja. Namahajučys′ dopomohty don′ci Anni vporatysja z depresijeju, vona suprovodžuje ïï u litnij tabir, kudy vlaštovujet′sja chudožn′oju kerivnyceju. Ale tam opynjajet′sja vič-na-vič zi strachamy ščodo doroslišannja dočky ta dumkamy pro vlasnu matir, jaka, zdajet′sja, vtračaje pam’jat′. Anna ž chovajet′sja vid dumok pro neščodavni podiï u vyri alkoholju ta novoï blyz′kosti. Ta vtekty vid mynuloho ne vdajet′sja. Nevdovzi poblyzu taboru znachodjat′ tilo divčyny.