Na kostyljach ljubvi

Vspomnim udivitel′nuju zakonomernost′: esli čelovek talantliv, to objazatel′no srazu v neskol′kich napravlenijach. Ėto kak raz pro Vladimira Andreeviča. Odna iz granej ego talanta - prekrasnaja, ironičnaja, inogda nemnogo grustnaja, a inogda umoritel′no smešnaja, no v ljubom slučae kačestvennaja proza, napisannaja na odnom dychanii. I čitaetsja ona takže: otkryvaeš′ pervuju stranicu i… ne možeš′ otorvat′sja.