Beschreibung
JUnaja Ki sama priznaët, čto ona «čudila». Ona čuvstvuet ėmocii predmetov i slyšit, čto oni govorjat. Žit′ s podobnym darom (ili prokljat′em) i kazat′sja vsem obyknovennoj – ėto neposil′naja zadača.
Geroinja perechodit v novuju školu i srazu zavodit druzej. No očen′ skoro vyjasnjaetsja, čto odna iz podrug – ne sovsem iz ėtogo mira, a eë zagadočnaja chroničeskaja bolezn′ imeet vovse ne privyčnoe proischoždenie. Smožet li Ki vo vsëm razobrat′sja i spasti eë?
