Mir nad propast′ju

Nežnyj i chrupkij TJUL′PAN, rascvetajučšij vskore posle togo, kak isčeznut poslednie sugroby, — ėto cvetok vesny, simvol novoj žizni i pereroždenija. Poterjav sem′ju pri tragičeskich obstojatel′stvach, geroj romana «MIR NAD PROPAST′JU» uže i ne nadejalsja, čto v ego sud′be mogut proizojti chot′ kakie-to izmenenija k lučšemu. No okazalos′, čto načat′ novuju žizn′ nikogda ne pozdno…