Prodolženie romana E.V. Martinas «Mesto, kotorogo dvaždy ne bylo».
Čast′ II. «Vojna blizko».
Kogda bogi skučajut, otduvat′sja prichoditsja prostym smertnym. A esli melancholija odolela samogo boga vojny, tut už spasajsja, kto možet.
Izmajavšis′ ot božestvennogo bezdel′ja, Armars rešil razvjazat′ na JUžnom kontinente pervuju polnomasštabnuju vojnu vsech protiv vsech. I, kak by ni protivilis′ ėtomu drugie nebožiteli, Svetlaja koalicija, Velikie Ved′my i Poveliteli Stichij, ėl′fy, ljudi, kolduny i mërtvye duši, vojna neizbežna.
Armars našël na zemle vernych sojuznikov, dal im tajnye znanija, oružie i poslal k nim izbrannogo, kotoromu sud′boj bylo predopredeleno stat′ nepobedimym Čërnym Maršalom.
Vo vtoroj časti geroi nakonec opredeljatsja, na kakoj oni storone. Kto-to rešitsja na izmenu, kto-to prodolžit borot′sja za ljubov′, a komu-to dostanetsja železnaja korona Čërnogo Maršala.
Kogda oni «uvidjat lico chozjaina v poslednij raz», nadežda na mir issjaknet. Vperedi tol′ko vojna.
