Matias Šandor

1867 god, Triest, Avstro-Vengrija. Pogožim majskim dnem slonjalis′ po pristani v Trieste dva smuglych čužaka, arab i siciliec. Ėti dvoe - ochotniki za udačej, otpetye mošenniki, živučšie v večnom poiske očerednoj žertvy. Po vole slučaja v ich ruki popadaet nit′ tajny, kotoraja možet prinesti bol′šoj kuš. Oba ėto nutrom čujut. No nitočka dovol′no tonkaja, strannaja, zagadočnaja - kto ž znaet, čto tam, na drugom konce? -poėtomu tjanut′ nužno tichonečko, očen′ i očen′ ostorožno…