Krasavica Svetlana žila, gorja ne znala: dom — polnaja čaša, muž-biznesmen, dvoe očarovatel′nych detej. Davno i privyčno nalažennaja žizn′ ruchnula v odnočas′e — gorjačo obožaemyj suprug ušel k drugoj i Svetlana s det′mi ostalas′ bez sredstv k sučšestvovaniju. Ljubimaja podruga Lenka predložila otpravit′sja s nej na zarabotki v Turciju, Svetlana soglasilas′, ne podozrevaja, čto tam ich prodadut v samoe nastojačšee rabstvo…
