Beschreibung
Ėta kniga Vasilija Aksenova pochoža na razgovor s umeršim po volšebnomu telefonu: pomechi ne dajut rasslyšat′ detali, no poroj proryvaetsja čistejšij golos davno ušedšego avtora, i ty ot duši ulybaeš′sja ego iskrometnym vospominanijam o prošlom. My, blagodarja naslednikam Vasilija Pavloviča, sobrali lekcii pisatelja, kotorye on čital studentam v George Washington University (Vašington, Okrug Kolumbija) v 1982 godu. Gerojami lekcij stali Bella Achmadullina, Georgij Vladimov, Valentin Rasputin, Evgenij Evtušenko, Andrej Voznesenskij, Boris Pasternak, Aleksandr Solženicyn, Vladimir Vojnovič i mnogie-mnogie izvestnye (i uže zabytye) pisateli 20 veka. Nu i, konečno, odnim iz glavnych geroev ėtoj knigi stal sam Aksenov. Neunyvajučšij optimist, avantjurist i čelovek, otkrytyj miru vo vsech ego projavlenijach. Ne stoit iskat′ v ėtich zametkach istoričeskoj i naučnoj točnosti, - ėto slepok živoj reči pisatelja, ego vdochnovennyj Table-talk – v lučšich tradicijach russkoj i zapadnoj literatury.
