Kvest Akademija

Mečta sbylas′! JA postupila v lučšuju akademiju korolevstva. Kazalos′ by, učis′ i radujsja. Postigaj zakony vysšej magii, izučaj tonkosti miroustrojstva, a novye druz′ja ne pozvoljat zaskučat′. Oni u menja takie zamečatel′nye… možno i vragov ne zavodit′. CHotja odin vrag našelsja sam: belobrysyj stoličnyj snob. Besit strašno! I, glavnoe, ni v koem slučae nel′zja zabyvat′, kakim podčas korotkim byvaet šag ot nenavisti do ljubvi.