Krov′ Luny

Molodaja devuška ždet ljubvi, verit v družbu, mečtaet o slave… I ni v čem ne nachodit sčast′ja. Katja sčitaet, čto ej ne vezet, no zabyvaet o svoich problemach, kogda gibnet sosedka za stenoj. Ona tože umela mečtat′, no ėti mečty stoili ej žizni…