Koly prokynešsja

Prokynuvšys′ pislja kil′karičnoï komy, v jaku Marta potrapyla vnaslidok avariï, vona usvidomljuje, ščo nikomu ne potribna. Blyz′ki ljudy navčylysja žyty bez neï. Ale čy buly vony naspravdi blyz′kymy? Marti treba počynaty žyty zanovo. Ce možlyvo, jakščo tebe oberihaje kochannja. Teplo dolon′, nižnist′ sliv, delikatnist′ včynkiv i spravžnist′ počuttiv. A šče bahato ljudjanosti. Prote zalyšajet′sja holovne pytannja: chto ž vynen u tij avariï?